serdoña

Iz rokava sem stresla iluzije,

na en mah zapisala sem jih vase.

V trenutku vedela sem smer.

… in jo kaj kmalu tudi pozabila. Kljub temu se izgubila več ne bom…

Pretekli teden sem se v eni od evropskih prestolnic s pogledom zaletela v pouličnega artista. Poza, ki jo je bil izvajal, me je bila za trenutek sposobna ujeti v višek sreče; nobene Visoke pesmi, samo priložnost, da verjameš, da je nekomu uspelo ustvariti nekaj, o čemer si ti samo sanjala…ko so bile tvoje sanje še pisane in jim leta niso sprala barv. 90° in približno toliko tudi mojih stopinj ravno….in ko mi je bilo vse prej kot ravno… sem ušla; trenutku sreče s tem, ko se mi je mudilo srečati še z resnico.

Moč mojega ratia je semena iluzije namesto v zemljo odvrgla na beton, s tem ko sem prednost pred ˝verjeti˝ dala ˝razumeti˝…

Po tem(ačnem) naključju je sledilo razsvetljenje, ki sliši na ime Nomadi lepote. V petek sem bila DELežna  čarobne atmosfere Mini Teatra s sodelovanjem v performansu slovitega hrvaškega režiserja Daliborja Martinisa. Moj prvi teatralni nastop v turščini…

In spet verjamem…. v ljudi, njih lepoto in moč povezovanja ustvarjalne energije. Mini Teater, hvala!

Polna luna v katero sem zrla preteklo noč:

medtem ko precej vrstnic sanjari o prstanih,  sama hrepenim po aerial lyri; letečem hoopu.

V petek je bil za mano desetdnevni izziv hot ali bikram joge, ki sta ga zakuhali Špela in Polona iz Hot Yoge Slovenija.

Najbolj naporen se mi je zdel drugi dan, saj je hkrati predstavljal prvega, ko sem se joge udeležila brez vsaj enega dneva premora. Tretji dan bi si zaradi neznosnih bolečin v hrbtenici že skorajda premislila, a se je zgodil čudež. Čeprav sem na vadbo prišla v bolečinah, so te po njej skrivnostno izginile in preostali teden dni je vadba predstavljala čisti užitek.

37 stopinj ogreje mišice in pospeši cirkulacijo, kar je kaj kmalu razvidno na sijoči koži. Za piko na i sem se posvetila še prehrani in jo prilagodila genu, ki se nahaja na dolgem kraku q kromosoma številka 9 na progi 34 in v šali bi lahko rekla, da je skupek omenjenih sinergij ozdravil mojo alergijo na Slovenijo, saj so v veliki meri izginili izpuščaji, ki mi sicer v preteklih nekaj mesecih niso dali miru/davek na življenje brez spolnosti(?)/.

Nemirni duh se je ustalil, vitalnost izkristalizirala, telo pa postalo čvrsto in vedno bolj gibljivo.

Prerojena sem vikend preživela v čudoviti družbi prijateljev na štajerskem koncu… v mojem stilu…začenši s sobotnim koncertom kraljice ciganske glasbe Esme Redžepove:-)

˝Sodobna˝ arhitektura v Sloveniji je bila v mojih očeh do včeraj zgolj množica depresivnih sivo-rdečih kock in žalostink, katerih najbolj v nebo kričeč je prav gotovo prizidek Operne hiše v Ljubljani, ki prej kot na Opero in balet spominja na krematorij.

Velik žarek upanja je posijal včeraj na tiskovni konferenci. Odvijala se je v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer so nam minister Žiga Turk, Judita Krivec Dragan z Direktorata za ustvarjalnost in član strokovne komisije Jurij Sadar opisali svoj pogled na pomen arhitekture, ter javnosti predstavili zmagovalni projekt za predstavitev Slovenije na 13. Arhitekturnem bienalu v Benetkah.

Ponosna sem, da je izvajalec projekta ljubljena Epeka, znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturno izobraževalne programe in tehnologijo z legendarnim Petrom Tomažem Dobrilo na čelu.

Avtor projekta 100YC(MARIBOR) je sloviti Tom Kovač, slovenske gore list, ki s svojo nadarjenostjo, predanostjo in delavnostjo že vrsto let aktivno obrača list svetovne arhitekture. S svojimi mojstrovinami jemlje dih in postavlja nove smernice širom sveta.

Slovenski paviljon bo letošnje leto odmeven, saj bo v sklopu Avstralskega prek futurističnega Maribora vzpostavil multimedijsko povezavo sodobnega arhitekturnega dogajanja v svetu. …več

三十幅共一毂，当其无，有车之用。

埏埴以为器，当其无，有器之用。

凿户牖以为室，当其无，有室之用。

故有之以为利，无之以为用。

Trideset naper obkroža pesto; v njega praznini uporabnost je kolesa.

Iz gline naredimo posodo, v njej praznini je uporabnost.

Stene prebite so z okni in vrati, v praznini znotraj njih koristnost hiše je.

Torej obstoječe vrednost prinaša, a njegova praznina šele korist.

~老子~

Tudi prazna obljuba zna biti koristna. Za trenutek te prebudi nazaj v sanje v katerih si upaš verjeti, da ne sanjaš sama. Zhuangzijev metulj, Kafkin hrošč in moj ponos.

Tridesetega bom trideset in odločila sem se, da po enomesečni vadbi hotyoge z jutrišnjim dnem sprejmem še desetdnevni izziv; hotyoga vsak dan v kombinaciji z ajurvedsko prehrano. Odhajam na že mnogokrat prehojeno pot; pot v lastno notranjost; introvertiranost po dolgem času vsekakor godi, po praznjenju pa bo ponovno čas za praznovanje;-)

Slovenci sicer znamo potarnati, da je bilo ukinjeno Ministrstvo za kulturo… da bi se zavedali, da vedno več posameznikom in njih skupnostim primanjkuje kulture same, je najbrž prevelik zalogaj. Tako kot je današnji dan v Mestni hiši očitno Društvu slovenskih pisateljev prevelik zalogaj predstavljalo zavedanje, da bi se recitalu v čast Svetovnemu dnevu poezije, spodobilo nameniti vsaj kozarec vina.

˝…ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi…˝

Čas, ko je vsem eno figo mar, prav kliče po Doktorju Fig…. vsaj na večer kot je današnji;

Prijeten praznik poezije vam želim!

Samo en lep spomin sem

Spomin, ki stal me je srca,

Stalilo se mi je ob tebi,

Ko teklo tvoje je po meni…

Teče le še čas,

Ki nate nehote spominja.

Vsi kot ti;

Ob meni nikogar ni.

V kotu tam nekje te gledam,

V praznino zrem,

Da ne umrem.

˝(S)He who desires nothing, hopes for nothing and is afraid of nothing, cannot be an artist.˝  (Chekhov)

Večer pred dnevom žena, vas bova Špela Gornik in Štefan Simončič s slikovitim pripovedništvom ob spremljavi necenzuriranih fotografij popeljala na vznemirljivo pot po Gruziji, ki si vsekakor zasluži kaj več kot zgolj turistični ogled.

Eksotično deželo, ki se je osamosvojila istega leta kot Slovenija sem pobližje spoznala s pomočjo programa Mladi v akciji, kjer sem sodelovala kot udeleženka društva EPeKa. Čeprav je bilo vreme za čas obiska hladno, me je dežela pustila vse prej kot to.

Žal prekrasna narava sama po sebi ne more ublažiti stisk ljudi, katerim je življenje na konfliktnem območju zadalo neizbrisane sledi.

Vabimo vas na življenjsko šolo o človeški naravi z opisom možnosti vašega aktivnega sodelovanja pri prostovoljnih dejavnostih v Gruziji, ki jih nudi društvo EPeKa v okviru Evropske prostovoljne službe.

www.epeka.si

˝When you come out of the storm you won’t be the same person who walked in. That’s what this storm’s all about.˝ Haruki Murakami

Včasih zna biti problem, če ne zmoreš biti ciljno usmerjena…

Moj največji idol v otroštvu je bil Radovedni Taček; Odgovora na moja pisma Tačku nisem nikoli dobila, prav tako ne odgovora na vprašanje, kam pes taco moli. Skriti nameni so mi tujka; lahko sem 100procentno iskrena ker me v življenju enostavno fascinira toliko stvari, da mi sami s sabo ni nikoli dolgčas….

A opažam, da je preveč ljudi kot mleko; 0,5%-1,6%…če imaš srečo 3,2% žmohta, ki se mu reče iskrenost…in sama sem Butalka, ki teh nekaj procentov tako pogreva, da na koncu koncev ostane brez; ne bi imelo smisla definirati česa; ker brez pač pomeni nekakšno odsotnost…  odsotnost, ki zna biti v krajih kot je ta, kjer se trenutno nahajam boleče brezno…. A v tem breznu se nahajajo solzice, nekaj k čemur moraš stremeti, da bi kot Prežihov Voranc osrečil nekoga, ki si to od vseh ljudi, ki jih poznaš najbolj zasluži. Odnosi so tisti zaradi katerih zorimo jagode…ali pa obstanemo in  se prenažiramo z nutello in delček utehe najdemo v vezi kot je besedna, npr. tale ˝Prepričani smo, da si ustvarjamo izkušnje, vendar izkušnje ustvarjajo nas˝.

Slovenija zna biti lepa in sproščena…na večer kot je pustni…drugače je zgolj pusta; pusta, ker si ne dovoli zrasti v dušah in mišljenju ljudi.

Tistih nekaj posebnih, genialnih predstavlja moje idole dandanes…začenši najbližje pri najboljših prijateljicah in še bliže, čeprav bolj oddaljeno pri učiteljih sinologije, ki so mimogrede postali učitelji zavedanja in ozaveščanja, ter kot že prej omenjeno, največji idoli.

Dela nekaterih izmed njih so mednarodno priznana in spoštovana in žalostno se mi zdi, da ob trudu in dosežkih, ki jih doživljajo, povprečna slovenska glava svojo naklonjenost bolj izkazuje tistim, ki brez osnovnih epistemoloških korakov strumno zakorakajo v pisanje člankov, ki zadevajo nekaj, kar so zgrešili.

Sinologi si prizadevamo biti korektni, prizadevamo se izogibati vsaki sledi orientalističnega ali evropocentrističnega pogleda… potem pa se v Sloveniji ob poplavi nas znajde še ˝preveč˝posameznikov, ki srž Kitajske spozna v Ameriki in  jo potem nesebično delijo v buksljovanjih po revijah in na sicer ne dragocenih, vsekakor pa dragih seminarjih v naši Kokoški.

…tem ljudem pa se ploska… tem ljudem se odprto izraža naklonjenost. Ali se zdi samo meni, ali nekaj ne štima?

…bomo skušali to popraviti; za začetek v branje priporočam tole.

Rada imam praznike, tako tradicionalne kot tiste uvožene, in prav Valentinovo je zame eden najljubših dni v letu, kljub temu da sem, z izjemo treh mesecev nekoč v preteklosti, že 29 let samska.

Ko odprem poštni nabiralnik ugotovim, da me tako kot preostalih 365 dni tudi na današnjega najbolj obožujejo Mercator, Hofer, Lidl in Spar. Ne le, da so zamenjali moške oboževalce; tudi po sami naravi vedno bolj spominjajo nanje; bolj kot jih ignoriram, manj miru imam pred njimi oziroma njih reklamami.

To je dan, ko si brez slabe vesti privoščim čokolade in sladkarij v presežkih pa še prositi zanje, tako kot na primer za pusta hrusta, mi ni potrebno. Enostavno stopim v trgovino in si jih z vso ljubeznijo kupim sama.

Ko sem v vrsti na blagajno čakala danes, se je po sicer puščobni trgovini, nenadoma razlezel prešerni smeh. Prodajalka in ostali so nenadoma z očmi začeli intenzivno iskati krivca tega ekscesa in ko so ugotovili, da prihaja iz ust majhnega otroka je ena izmed  strank pomirjeno komentirala; ˝Blagor njemu, ki si to lahko privošči.˝, pa pri tem besede niso letele na vsebino v košarici, temveč na smeh sam.

Da, tako daleč smo prišli, da so ljudje javno sposobni izreči, da si ne morejo privoščiti smeha.

Res nadvse zanimiv pogled  nanj. Ta, da je potrebno z njim varčevati. To, da se, v kulturi kot je naša, varčuje z željami in pozornostmi še nekako razumem…a to s smehom? Verjetno prišparaš na zdravju…. In Slovenci radi jamramo.

Človek si poreče, da bodo ljudje najbrž malce bolj radodarni vsaj na praznične dni, pa je Valentinovo pri nas najbrž malce ušlo od srčike. Je to zato, ker se ne vrti okrog alkohola?

In kaj je srčika? Najbrž to, da se brez slabe vesti spomniš na ljudi ki jih imaš rad, kar te po svoje oddaljuje od individualizma in s tem tistih najslabših plati kapitalističnih dušic. Škof Valentin je svoji izbranki s pošiljanjem pisem z ljubezenskimi sporočili povrnil vid. Le kaj bi lahko bilo tisto, ki bi pozdravilo zaslepljenost množic danes?

Rada vas imam, a vedno manj vas je takšnih, ki si to dejansko zaslužite…(tudi majhni otroci si ne, pa jih imamo vseeno radi, kajne)…tako sem si primorana poreči ˝who cares˝drugače bi znala veljati za čudaško in takšno, ki nerga in se pritožuje:-)  (Hvala vsem štirim, ki ste se tudi danes spomnile name*)